Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Trzin Natisni stran
 

Trzinski zbornik - ob 15. obletnici moderne občine Trzin
29.01.2014

Občina Trzin je preteklo leto praznovala 15. obletnico svojega ponovnega "rojstva" (1998-2013). V počastitev tega dogodka je Občina Trzin, skupaj z Medobčinskim muzejem Kamnik izdala "prvi Trzinski zbornik". Župan občine Trzin, g. Tone Peršak in avtorji so svoje delo javnosti predstavili, 19. decembra 2013 v okviru kulturnega večera v Dvorani Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja v Trzinu.

V svoji zgodovini je bil Trzin večkrat samostojen. Prve občinske volitve so imeli leta 1850 in prvi trzinski župan je postal Valentin Ložar. Leta 1941 so trzinsko občino priključili mengeški (1941-1945; potem ponovno od leta 1952 do leta 1958), od leta 1958-1998 pa je bil Trzin pod okriljem domžalske občine. Leta 1998 je v Trzincih dozorela odločitev, da želijo politiko svojega kraja in svoje življenje »krojiti po svoji meri.« Že leta 1994 so imeli ideje o ponovnem nastanku samostojne občine, a jih niso uspeli uresničiti. Poleti 1996. leta pod vodstvom tedanjega predsednika sveta KS Trzin, g. Antona Ipavca pa se je promocija za samostojno občino ponovno okrepila. Skupaj s somišljeniki so izpeljali več akcij, ki so krajane prepričale o smiselnosti in pomenu samostojnega vodenja, odločanja in politike na lokalnem nivoju. Takratni občinski svetnik Tone Peršak (župan samostojne občine Trzin od njenega nastanka do danes) je na občini Domžale vseskozi aktivno zagovarjal interese kraja, se boril za njegove pravice in nasprotoval velikopoteznim načrtom za izgradnjo centra T3.

Kateri datum je rojstni datum "nove" občine?

21. junija 1998 so Trzinci s 73% od skoraj 59% volilnih upravičencev, glasovali za samostojno občino. 22. julija 1998 je bila v Državnem zboru upoštevana njihova volja (in želja še drugih državljanov po spremembi občinskih meja). Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-B), je bila med novonastalimi občinami tudi trzinska. Zakon je bil v Uradnem listu RS objavljen 7. avgusta 1998 in je začel veljati 8. avgusta 1998, ko je v Sloveniji po novem bilo 181 občin in 11 mestnih občin. Z zakonom je bilo določeno, da začnejo na novo ustanovljene občine delovati 1. januarja 1999.

O nastanku zbornika

V počastitev eni najuspešnejših, najbogatejših, a hkrati manjših slovenskih občin, je župan občine Tone Peršak skupaj s sodelavci poklonil knjigo-zbirko prispevkov 16 avtorjev, ki smo napisali 12 člankov s pestro in raznovrstno vsebino. Medobčinski muzej Kamnik je dobil nalogo urednikovanja, saj je občina Trzin sopodpisnica muzejske ustanovne listine.

Zbornik je razdeljen na štiri poglavja:
I. naravna dediščina in naravno bogastvo Trzina,
II. zgodovina Trzina (od prazgodovine do 20. stoletja),
III: kulturna dediščina Trzina in
IV. aktualno (zgodba o nastanku občine, o KUD Franc Kotar, ki je praznoval častitljivih 90 let, o PD Onger in TD Kanja).
V njem opisujemo predvsem novejša dognanja, na enem mestu so v skrajšani obliki, podprti s številnimi argumenti, citati, materiali, zbrani izsledki raziskav zadnjih 10. do 20. let. Prispevke je lektorirala gospa Marija Lukan, v prepoznavno, svežo, lepo in simbolno preobleko pa sta ga oblekla oblikovalca Polona Matek in Vladimir Ristić.

Iz vsebine

Doktorja geoloških znanosti Bojan Ogorelec in Ljubo Žlebnik sta podrobno orisala prostor trzinske občine v geološkem smislu. Seznanita nas z davno geološko preteklostjo in omogočita vpogled v zemljino sestavo hriba za Trzinom – Ongra, močvirnatih Mlak in ravninskega dela – Mengeškega polja. Majhnost v primeru trzinskega prostora pomeni izjemno pestrost, ne samo v geološkem, temveč tudi naravnem smislu. Naravne danosti terena so pogojevale razvoj rastlinskih in živalskih ekosistemov, ki so zaradi svoje redkosti, posebnosti in ogroženosti vključeni v Naturo 2000. Med izstopajočimi je močvirski tulipan – žerjavček, vsem dobro znana čudovita, nežna in krhka lilijevka, ki si je kot zaščitni znak upodobljena v grbu novonastale občine. Skupina naravovarstvenikov in ornitologom, ki jo sestavljajo avtorji: Andreja Slameršek, Maja Brozovič, Jure Slatner in Jernej Figelj, je napisala prvi tako celovit in podroben pregled naravne dediščine Trzina opremljen s čudovitimi besedili in še lepšimi fotografijami.

V drugem poglavju si najprej ogledamo najstarejši-arheološki del trzinske zgodovine. Avtorica Janja Železnikar v članku na krajši način predstavi rezultate arheoloških raziskav na območju občine Trzin v zadnjem desetletju, ki odstirajo nove poglede in spoznanja o davno poseljenem prostoru na križišču prometnih poti. Jernej Kotar je v Arhivu nemškega viteškega reda na Dunaju proučeval listine z najstarejšo omembo kraja, ki je sorazmerno pozna, in datira šele v leto 1273. V članku razmišlja o kontinuiteti poselitve od zgodnjega srednjega veka naprej in kolonizaciji, ki so jo vodili Andeški grofje iz Kamnika, in nam pokaže, kako je Trzin od srednjega veka naprej upravno in lastniško vezan na Mengeš in mengeške gospode ter v veliki meri na ljubljansko komendo Nemškega viteškega reda, ki je imela skoncentrirane posesti ob pomembnejših trgovskih poteh. Mag. Zora Torkar predstavi Trzin v času med 19. stoletjem in drugo svetovno vojno. Opiše politično ureditev občine Trzin, za posamezna obdobja značilne tradicionalne obrti, ki so prerasle v današnje industrijske, infrastrukturo, ustanovitev prve šole in nekaterih najstarejših društev.

V tretjem delu so predstavljena značilna trzinska domača hišna imena. Mag. Teja Hlačer je ugotovila, da je okrog 180 hišnih imen še ohranjenih. Vse manj pa je takšnih, ki se vežejo še na originalne, za Trzin in obcestna naselja značilne hiše. Slednjih je še okrog šestdeset, ampak nezadržno propadajo. S starimi hišami vred izginjajo stara hišna imena, s tem tone v pozabo tudi velik del bogate žive dediščine. Renata Pamić je osvetlila zgodbo o rekonstrukciji t. i. Jefačnikove domačije. Opisuje stanje objektov pred rušenjem, potek obnove in sedanjo – novo funkcijo stanovanjske hiše, ki so jo postavili na mestu prejšnje, to je rojstne hiše znanega trzinskega sokrajana, kasneje pomembnega župana mesta Ljubljane, Ivana Hribarja, ter spremljajočega objekta, v katerem naj bi zaživelo novo kulturno središče kraja. Marko Lesar je na krajši način predstavil enega najpomembnejših trzinskih kulturnih spomenikov – cerkev sv. Florijana.

Med zadnjimi so spregovorili Trzinci. Župan Tone Peršak je podrobno orisal dolgo in mukotrpno pot do končnega cilja – ustanovitve samostojne občine. V času trajanja njegovih mandatov je Trzin dobil današnjo podobo. Kulturni vsakdan, vpetost Trzincev in Trzink v dnevni utrip kraja, pa so s predstavitvijo društev – častitljivega jubilanta (90-letnika) KUD Franca Kotarja, dve tretjini mlajšega PD Onger (30-letnika) in še pol mlajšega Turističnega društva Kanja (15-letnika), popisali njihovi predstavniki: Brigita Ložar, Miro Štebe in Jožica Valenčak.

Upamo in si želimo, da bo moderen, lepo oblikovan zbornik všeč Trzincem in okoličanom in predvsem, da ga bodo bralci z veseljem velikokrat vzeli v roke. Upamo, da bo postal nepogrešljiv učni pripomoček, prijetno branje in neizčrpen vir novih podatkov in informacij. Pisana beseda je del naše dediščine, negujmo in ohranjajmo jo, zase, za svoje potomce in prihodne rodove.
Zbornik je mogoče kupiti na Občini Trzin, v CIH-u ali v Medobčinskem muzeju Kamnik.

Janja Železnikar, urednica zbornika, kustosinja v Medobčinskem muzeju Kamnik

Vir: Medobčinski muzej Kamnik 7.januar 2014

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.