Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Trzin Natisni stran
 

Trzin - vsak dan več 'skrivalnic'
08.02.2009

Namen objavljenega teksta pod naslovom 'Trzin - vsak dan več skrivalnic' je bil očitno dosežen - ljudje se pogovarjajo o problemih, ki so prisotni v (starem delu) Trzina ali pa se jih, na nek način, ustvarja umetno.

Celoten tekst je prestavljen na društveni forum (kjer imate možnost vpisati tudi vaše komentarje). Tu pa naj torej ostanejo objavljeni bistveni poudarki v zapisanem ter zemljevida, ki sta (pre)dolgo čakala na (javno) objavo.
Ljudje (krajani) imajo pravico vedeti.


Brodič
Obstaja velika verjetnost stanovanjske pozidave še zadnje večje strnjene zelene površine v 'starem delu' Trzina, ki bo uničila prostorsko identiteto tega dela kraja.

Tu pa je kratek zapis (ni citat!), ki je nastal vspodbujen po poslušanju prispevka nekdanjega direktorja Triglavskega narodnega parka (po poklicu arhitekta!) Janeza Bizjaka in govori o stihijski gradji v Sloveniji (tudi v Trzinu - kar spomnite se npr. stavbe Avtoaktiva v Mlakah!):
... Ko se vozite po Sloveniji verjetno opazite, da smo v zadnjem desetletju priča stihijski gradnji - pa naj gre to za stanovanjske soseske ali pa za poslovne stavbe. človek dobi občutek, da ljudje, ki so šolani (in plačani) za iskanje določenih rešitev - tej nalogi niso kos. Zgradbe se namreč gradijo na zemljiščih, ki nikoli ne bi smela biti zazidljiva.
Kot vemo ima Slovenija najmanj kmetijskih površin na prebivalca v Evropi. Zakaj torej zidati nova stanovanja, če je v Sloveniji 130.000 neizkoriščenih stanovanj - samo v Ljubljani 17.000! Zato ni potrebna nobena novogradnja na njivah in travnikih, dokler ta fond ne bo porabljen!
Zakon o prostorskem načrtovanju iz leta 2007 ima dobre usmeritve in rešitve. Govori namreč tudi o tem, kdaj, kje in zakaj širiti naselja. Govori o prevladi javnega interesa nad zasebnim interesom. Govori pa tudi o načelu prepoznavnosti prostora, prostorske identitete.
Videti je, da številne slovenske občine v okviru svojih pristojnosti prostorskega načrtovanja ne spoštujejo ali pa celo ne poznajo teh zakonskih določil. Kar nekaj županov javno priznava, da je pritisk nepremičninskih špekulantov, domačih in tujih neustavljiv in komaj obvladljiv. Začne se z revnimi lastniki nezazidljivih zemljišč, katerih zemljišča poceni odkupijo, nato pa na različne načine pritiskajo na svetnike občinskih svetov, da spreminjajo občinske prostorske akte v katerih nezazidljivo postaja zazidljivo. ...

Zgodba Brodiča je sicer malce drugačna - ne gre za prvovrstno kmetijsko zemljišče - gre pa za pomembno prostorsko identiteto starega dela Trzina, kjer je stanovanjska gradnja prav zares najmanj umestna.


20. januar letos - skrivnostna megla nad 'bodočim naseljem' - precej parcel takoj 'za drevesi' je že zazidljivih ...


'Enosmerni' stari Trzin
Pred kratkim je zaokrožil med krajani tudi zemljevid 'starega Trzina', ki nas seznanja z namenom, da se njegove ulice (večinoma) spremene v enosmerne ulice. Od nastanka tega zemljevida pa do danes je bilo sicer podanih že nekaj novih predlogov (npr. povezava Jemčeva - Mengeška mimo Jan bara naj bi bila dvosmerna).
Kje je pravzaprav vzrok za to idejo?
če so vozniki doslej, leta in desetletja, lahko vozili normalno po vseh teh ulicah (ozko grlo je v resnici le del ceste Za hribom med cerkvijo in priključkom na Ljubljansko cesto!) - zakaj ne bi mogli tudi vnaprej?
Je možno, da se 'dela teren' za tovornjake (pozidava Brodiča)?

Kako se je Prometnemu odboru starega Trzina lahko zapisalo, da Habatova ulica od župnišča do mostu čez Pšato ni primerna za dvosmerni promet? Oh, v koliko slovenskih krajih bi si za tako cesto 'obliznili prste'!


18. januar letos - tokrat je čiščenje Habatove ulice 'plačal' ležeči policaj. Sedaj ga ni več ...

Na zemljevidu vidimo precej nesprejemljivo rešitev tudi z ekološkega vidika (več porabljenega goriva za nesmiselno kroženje po naselju, s tem pa tudi več škodljivih izpustov v zraku).

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.