Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  Članarina 2020
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Aktualno Natisni stran
 

Slovenski planinski muzej – bo!
24.08.2007

 
 
   









Dogodek, ki ni pomemben le za planince in gornike, temveč za ves slovenski narod se bo zgodil v petek, 24. avgusta 2007, ob 17. uri na zemljišču ob stavbi Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani, na Triglavski cesti 50. Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša bo položil temeljni kamen za bodoči Slovenski planinski muzej. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi doprsni kip Avgusta Delavca, soustanovitelja Triglavske muzejske zbirke in idejnega očeta planinskega muzeja v Mojstrani.

Gornik in planinski delavec Avgust Delavec je v 60. letih začel zbirati gradivo za muzej, ki ga je društvo leta 1984 s pomočjo slovenskih planincev in donatorjev ter ob strokovni podpori Gornjesavskega muzeja Jesenice organiziralo v Triglavsko muzejsko zbirko. Javnosti so jo prvič predstavili avgusta istega leta v najetih prostorih, kjer je na ogled še danes. Zaradi premalo prostora ni mogoče razstaviti zbirke v celoti, danes obsega več kot 1500 predmetov iz slovenske planinske zgodovine ter številne fotografije in obsežen arhiv dokumentov in zapisov.

Prizadevanje za postavitev planinskega muzeja je staro skoraj toliko kakor organizirano planinstvo na Slovenskem, saj prve zapise o »alpskem« muzeju najdemo v Planinskem vestniku že leta 1901. Kaže torej, da se bo več kot stoletna želja uresničila: ob vstopu v Triglavski narodni park bodo zgradili Slovenski planinski muzej. Partnerji pri izvedbi projekta so: Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Občina Kranjska Gora, Planinsko društvo Dovje – Mojstrana, Gornjesavski muzej Jesenice in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

S planinskim muzejem bo zagotovljena sistematična obdelava in proučevanje kulturne dediščine slovenskega gorništva in planinstva ter s tem varovanje, evidentiranje ter zbiranje tovrstnega znanja in njegovo dostopnost na enem mestu. Vodja projekta Miro Eržen poudarja: »Naš cilj je, da bo Slovenski planinski muzej imel takšno vrednost, da ga bo želel obiskati vsak Slovenec in vsak turist, ki biva v širšem zaledju Julijskih Alp. Želimo ustvariti projekt trajnostne narave.«

Stavbo bodo gradili v dveh fazah, vendar bo že po prvi muzej oblikovna in funkcionalno zaključena celota – na voljo bo 1200 m2 za razstavne površine, knjižnico, dvorano, prodajalno s spominki in poslovne prostore. Ko bo objekt povsem končan, bo Slovenski planinski muzej pridobil še 800 m2 razstavnih prostorov. Za neposredno muzejsko dejavnost bo namenjenih skupaj 1346 m2.

Arhitektura upošteva lokacijske danosti in namen objekta. Stavba je oblikovana kot skalna gmota, ki poskuša slediti kompozicijskim izhodiščem ožjega in širšega naravnega okolja. Zunanjost in notranjost sta oblikovani v visoki tehnologiji, upoštevaje najsodobnejše trende muzejskih zasnov.

Predvidena vrednost investicije, to je izgradnja 1. faze skupaj z opremo, je 2,4 mio evrov. Predvidoma naj bi projekt financirali iz EU strukturnih skladov za regionalni razvoj (1,2 mio evrov); 0,5 mio evrov bo prispevalo Ministrstvo za kulturo RS; preostanek pa naj bi zagotovili partnerji v projektu in Fundacija Avgust Delavec. Fundacijo, ki se bo ukvarjala izključno s pridobivanjem planinskega gradiva in materialnih sredstev za realizacijo celotnega projekta, bomo ustanovili septembra.

V muzeju bodo ohranjali slovensko planinsko dediščino, predstavljali vzgojno naravovarstvene vsebine naših planin, evidentirali, preučevali ter promovirali planinsko dediščino doma in po svetu. Dejavnost bodo dopolnjevali s prireditvami, predavanji, občasnimi razstavami, videoprojekcijami, izobraževalnimi delavnicami, predstavitvami najnovejših domačih in tujih planinskih in gorniških dosežkov. Organizirali bodo tudi strokovne izlete na najzanimivejše točke širšega alpskega okolja. Obiskovalcem bodo posredovali napotke o varnem gibanju in naravovarstvenem obnašanju v gorah ter sveže turistične informacije o možnosti izletov, vzponov in prenočitev.

Z umestitvijo informacijske točke Triglavskega narodnega parka bo Slovenski planinski muzej prispeval k dvigu ozaveščenosti varovanja narave in trajnostnega razvoja območja Alp. Muzej bo postal prepoznavna točka za srečanja, vzgojo, kulturo in izobraževanja o slovenskem planinstvu, gorah in gibanju v gorah. V njem bo predstavljena slovenska planinska, gorniška, alpinistična in gorskoreševalna zgodovina, prepletena z naravovarstvenimi in izobraževalnimi vsebinami. Zbrane predmete, dogodke, pojave in pripovedi ljudi bodo predstavili s sodobnimi avdiovizuelnimi pripomočki in najnovejšo informacijsko tehnologijo.

V znaku Slovenskega planinskega muzeja so upodobili Aljažev stolp. Ta s svojo simboliko daje blagovni znamki nacionalno razsežnost, asociira na planinstvo in narodov ponos. Značilna tipografija in barva črk v barvi starega zlata dajeta znaku patino in s tem postavljata temelje za historično vrednost blagovne znamke. Poslanstvo Slovenskega planinskega muzeja so pospremili s sloganom: Naveza za vrhove prihodnosti.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.