Uvod
  Aktualno
  Članarina za leto 2023
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Aktualno Natisni stran
 

Pavla nad prepadom - tekst gledališke igre
10.01.2018

S. Miklavž je leta 2013 prinesel krstno uprizoritev gledališke igre Pavla nad prepadom v Slovenskem mladinskem gledališču. Kdor si je predstavo ogledal lahko le potrdi, da je šlo za nekaj izjemnega. Za zanimiv občutek, ko igralci "lezejo" v drugo dimenzijo.

Pavla Jesih (1901–1976) je bila iz premožne mesarske družine. Rojenice so ji v zibelko podarile poslovnost, v srce pa radovednost, željo po neznanem. Gore so bile zanjo tisti svet, kjer je lahko začutila neodvisnost, obrat od družinske ekonomije. Vseskozi je živela in delovala samorastniško, kot neupogljiv viharnik.

Z Miro Marko Debelak sta bili pred vojno prvi in edini dami slovenskega pa tudi evropskega alpinizma. Jesihova je z moškimi soplezalci (Miha Potočnik, Danilo Martelanc, Stanko Tominšek in Joža Čop) preplezala veliko prvenstvenih smeri v slovenskih gorah, večinoma prva v navezi. Njeno gorniško dejavnost je leta 1933 prekinila huda nesreča na Veliki Mojstrovki.

Zato se je usmerila v kino. Mrežo kinodvoran je razširila od Celja, Ptuja do Ljubljane in že pred drugo svetovno vojno postala lastnica znanega ljubljanskega kina Matica v stavbi Slovenske filharmonije ter kinematografov v Celju in na Ptuju.

Živela je skromno, še največ je porabila za krmo golobov na ljubljanskem Starem trgu in za cigarete. Odklanjala je vsa planinska priznanja. Zadnja želja, da bi njen pepel posuli čez steno Špika, se ji ni uresničila.


PS: Želja se ji je pravzaprav uresničila septembra 2014.
Veliki slovenski alpinistki Pavli Jesih so najožji sorodniki skoraj štiri desetletja po njeni smrti izpolnili zadnjo željo, ki je doslej niso mogli. Žara s pepelom njenega telesa je bila od leta 1976 pokopana v družinskem grobu na ljubljanskem pokopališču v Štepanji vasi. Po opravljenih zapletenih administrativnih postopkih so ga njena pranečaka Jakica in Aleš ter Alešev sin Tim v enem redkih lepih letošnjih poletnih dni odnesli na vrh 2472 metra visokega Špika v Julijskih Alpah, Pavline najljubše gore, in ga raztrosili po njenem skalovju. Čisto zase jo je za vse večne čase vzela gora, na kateri je preplezala vrsto težavnih alpinističnih smeri, s soplezalcem Jožetom Lipovcem leta 1931 tudi prvenstveno Skalaško smer v njenem osrednjem stebru.


Sedaj imate na voljo tudi tekst gledališke igre: Pavla nad prepadom (SIGLEDAL, portal slovenskega gledališča)


 

ODLOMEK IZ TEKSTA

RAVHEKAR: Zdaj pa ti blodiš tukaj. Pavla, na vrhu Stebra si, noben razen Čopa tukaj ne bi mogel naprej.

PAVLA: Ja, kaj boš pa ti? Bodo tebe tudi kot žakelj vlekli?

RAVHEKAR (skomigne): Daj, bomo gor filozofirali. (Navzgor:) Dajta, potegnita.

Vrv se napne, da PAVLO skoraj prevrne, a se ujame za klin, na katerem je  bila privezana.

PAVLA: Stoj!!! (Se začne odvezovati.) A mene kdo tukaj posluša?

RAVHEKAR: Pa kaj ti je?

Vrv popusti.

PAVLA: Bejž mi s poti! Grem sama gor. Vi samo špago držite tako, kot je treba.

ČOP (iznad previsa): Daj, Tomaž, pridi gor, ker bo sama šla.

RAVKEHAR: A sta vidva obadva nora?

PAVLA: Midva nisva nora, pa gora tudi ne.

RAVHEKAR: Dobro, tovarišica.

Izpleza na enak način kot prvotno ČOP, vendar lahkotneje, mladostneje, spočito. Za njim se odpravi tudi PAVLA, ki gre po enaki poti na enak način, a očitno do skrajnosti izmučeno. Kljub temu ji gre.

ČOP (iznad previsa): No, pa si meni govorila, da ne moreš!

RAVHEKAR: Mater ji, še eno noč bi jo morali v steni pustit, pa bi se pustila ven potegnit.

PAVLA: Šparaj sapo. –  Bebci, brez vode v reševanje.

 

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.