Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Aktualno Natisni stran
 

Georadarske meritve na Triglavskem ledeniku 23. in 24.9.2013
04.10.2013

Georadarske meritve na Triglavskem ledeniku 23. in 24.9.2013

Pred dnevi nam je naš vodnik Miha Pavšek poslal nekaj informacij o letošnjih rednih in georadarskih meritvah Triglavskega ledenika ter foto-dokumentacijo. Natančnejši rezultati bodo znani v naslednjih tednih, ko bodo opravili analizo oz. interpretacijo meritev. ...


 

Letošnje redne meritve obsega Triglavskega ledenika, ki smo jih sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, skupaj s kolegi iz Geodetskega inštituta Slovenije, opravili že v začetku septembra, smo minuli teden nadgradili še z georadarskimi meritvami. Te nam omogočajo vpogled v "drobovje" ledenika oziroma izmero njegove debeline in posledično tudi izračun prostornine ledeniških gmot, ki še vztrajajo severovzhodno pod vrhom Triglava, prvaka Julijskih Alp.

Našemu povabilu so prijazno odzvali italijanski kolegi z Inštituta za pomorske vede pri Nacionalnem raziskovalnem svetu (CNR ISMAR/) iz Trsta ter z Oddelka za matematiko in geoznanosti tržaške univerze. S seboj so prinesli posebno napravo – georadar, ki omogoča tovrstne meritve in so ga preizkusili že na mnogih podobnih, snežno‑ledenih lokacijah. Sodelavci Geodetskega inštituta Slovenije (GIS) so predhodno z lesenimi količki (te smo po meritvah odstranili) označili prereze iz predhodnih tovrstnih meritev, po katerih smo opravili meritve globine. Med temi je gotovo najbolj znana tista na italijanski strani Visokega Kanina, kjer v zadnjih letih na tamkajšnjem ledeniku, ki je zelo podoben našemu pod Triglavom, izvajajo raziskave ter številne meritve. Med eno teh so lani pod ledom odkrili vhod v 660 metrov globoko brezno, v katerem je ena najdaljših navpičnic na svetu, ki meri nekaj manj kot pol kilometra. Vhod v večje brezno sicer manjših razsežnosti je tudi v neposredni bližini Triglavskega ledenika. Z georadarsko meritvijo Triglavskega ledenika, s katero so bili seznanjeni in so nam jo odobrili tudi pristojni na Triglavskem narodnem parku (TNP), smo opravili še zadnjo v nizu letošnjih »triglavskih« meritev. Oktobra je na vrsti še nekoliko nižje ležeči ledenik pod Skuto v sosednjih Kamniško‑Savinjskih Alpah, kjer bomo prav tako opravili klasične geodetske meritve.


Geodetska izmera v začetku septembra 2013. (Foto: Matija Zorn)

Preliminarni rezultati izmere, skupaj s predhodnimi natančnimi geodetskimi meritvami, bodo dali podrobnejše informacije o obsegu, debelini in prostornini tega še "živečega" ledu na južnem robu Triglavskih podov. Prvi rezultati so pokazali, da je na najglobljem mestu debelina ledenika presegla 8 metrov. To je več kot smo pričakovali glede na posledice podnebnih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih dveh desetletjih. Največja globina ob zadnjih meritvah pred 13 leti (leta 2000) je bila namreč 9,5 metra. V okviru meritev so stekli z italijanskimi kolegi intenzivni pogovori o možnosti za morebitno tesnejše sodelovanje. Tako se nam bodo ti verjetno že ob koncu prihodnje talilne dobe pridružili pod Skuto, kjer bomo vzeli debelinsko mero tudi tamkajšnjemu ledeniku, ki je sicer nekoliko debelejši od svojega zahodnega soseda. Od začetka letošnje talilne sezone poskusno spremljamo Triglavski ledenik tudi s posebno kamero za podrobnejši monitoring.

Vse meritve so odličen pokazatelj podnebne spremenljivosti Slovenije (o tej boste izvedeli več na petkovem posvetu na ARSO), saj sta zaradi lege na jugovzhodnem obrobju Alp obe ledeniški krpi zelo občutljivi na podnebne spremembe. Zadnji dve desetletji sta na robu obstoja in torej eni redkih neposrednih prič oziroma dokazov omenjenih sprememb. Morda smo celo ena zadnjih generacij, ki ju (še) lahko občuduje. Pa vendarle dogajanje na Triglavskem ledeniku v zadnjem poldrugem desetletju postavlja pod vprašaj napovedi o njegovem skorajšnjem izginotju. Podnebne spremembe naj bi se kazale tudi v povečanju padavin v zimskem času, ko so na ledeniku padavine v obliki snega. Zaradi vbokle oblike površja ledenika se obdrži sneg na ledeniku še pozno poleti. V zadnjih nekaj letih pa tudi vse do konca talilne dobe, zato ni bil v tem času ledeniški led nikoli povsem razkrit, temveč le prekrit s firnom in snegom zadnje zime oziroma snežne sezone. Če se bodo takšne vremenske razmere nadaljevale in se bo količina zimskih padavin še povečevala, se bo ostanek Triglavskega ledenika, v sicer zelo majhnem obsegu, ohranil dalj časa, kot smo napovedovali pred leti.

Več o obeh ledenikih najdete na spletišču DEDI/Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem (http://www.dedi.si/dediscina/449-triglavski-ledenik in http://www.dedi.si/dediscina/60-ledenik-pod-skuto ter na spletni povezavi na pregledni članek o Triglavskem ledeniku, kjer so opisane meritve v zadnjem obdobju oziroma med letoma 1999 in 2012 (http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/ags53202.pdf).

Pri georadarskih meritvah v septembru 2013 smo sodelovali:

  • Costanza del Gobbo in Emanuele Forte (DMG, Univerza v Trstu),
  • Roberto R. Colucci (CNR/ISMAR),
  • Mihaela Triglav Čekada, Matija Klanjšček, Katja Bajec, Stane Tršan (GIS),
  • Matej Gabrovec, Matija Zorn, Miha Pavšek, Jaka Ortar, Mauro Hrvatin (GIAM ZRC SAZU) in
  • Flycom d.o.o.


Georadarska ekipa (z leve) – Costanza del Gobbo, Emanuele Forte (DMG, Univerza v Trstu), Miha Pavšek, Matija Zorn (GIAM ZRC SAZU) in Roberto Colucci (CNR/ISMAR). (Foto: Roberto Colucci)

 

Pripravil:
Miha Pavšek

Stik:
Geografski inštitut Antona Melika
ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana
Telefon: 01 / 470 63 61
Faks: 01 / 425 77 93
E-pošta: miha.pavsek@zrc-sazu.si
Spletišče: http://giam2.zrc-sazu.si/#v

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Povezave na ustanove:

- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU -http://giam2.zrc-sazu.si/sl/predstavitev#v
- Geodetski inštitut Slovenije -www.gis.si

- Inštitut za pomorske vede, Nacionalni raziskovalni svet (CNR ISMAR/) - www.ts.ismar.cnr.it

- Univerza v Trstu, Oddelek za matematiko in geoznanosti - www.units.it

- Več o podnebni spremenljivosti Slovenije -http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/spremenljivost%20podnebja.pdf
- Vabilo na posvet ARSO - http://www.arso.gov.si/novice/datoteke/030796-Vabilo_posvet-4.10.13.pdf


Prihod in priprave na georadarske meritve na Kredarici. (Foto: Matija Zorn)


Meritev enega od 14 prerezov, zadaj mesto, kjer smo kopali prerez snežne odeje oz. ledu. (Foto: Miha Pavšek)


Georadarska meritev –detajl. (Foto: Matija Zorn)


GPR naprava oz. georadar. (Foto: Matija Zorn)


Odkop prereza za vzorčenje snega oz. ledu. (Foto: Matija Zorn)


Jemanje vzorcev za nadaljnje analize. (Foto: Miha Pavšek)


Pripravljeni vzorci za prenos v dolino.(Foto: Miha Pavšek)


Točkovna kontrola linijskih georadarskih meritev. (Foto: Matija Zorn)


Pogled na ledenik z zraka (Foto: Roberto Colucci)


Pogled na ledenik z bližnjega Begunjskega vrha, stalne foto-točke (Foto: Aljaž Hrvatin)

 

V Sloveniji sta dva ledenika

Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti redno letno meri ledenik že od leta 1946. Leta 1946 je bila izmerjena površina ledenika 14,4 ha, do leta 2012 se je ledenik skrčil na polovico hektarja. Nima več vseh značilnosti ledenika, saj na njem, na primer, ni ledeniških razpok. Zaradi ujetosti ledenika v konkavni del pobočja tudi ne zaznavamo več premikanja ledu. Označimo ga lahko kot »zelo majhen ledenik«, navajajo v Geografskem inštitutu Antona Melika.

Še ta mesec se bodo strokovnjaki odpravili tudi na Jezersko, kjer bodo izmerili nekoliko nižje ležeči ledenik pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ledenik nad strmim zatrepom Ravenske Kočne na nadmorski višini med 2020 in 2011 metri je leta 1950 meril 2,8 hektara, leta 2007 le še 1,7 hektarja. Povprečna debelina ledenika je od pet do sedem metrov, na nekaterih mestih je večja kot 10 metrov, navaja Miha Pavšek v svojih zadnjih ugotovitvah.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.