Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Zgodilo se je ... Natisni stran
 

17.04.1881
Rodil se je pisec vodnikov Rudolf Badjura

 
  Rudolf Badjura
   
V Litiji se je rodil potopisec, planinski fotograf, sistematičen izletnik in nepresežen poznavalec ljudskega terenskega izrazoslovja pri nas Rudolf Badjúra. V času od leta 1913 (Na Triglav) do leta 1953 (Izbrani izleti) je izšlo 15 njegovih planinskih in izletniških vodnikov,

V avstrijski vojski je bil Rudolf kot zelo dober hribolazec ves čas pri alpincih in se je naučil tudi smučati. Kasneje je naredil tečaj za smučarskega učitelja. Rudolf je poveljeval 1. slovenski alpinski četi, med drugim je branil tudi greben med Stolom in sedanjo Tromejo nad Ratečami v Karavankah. Bil je v navezavi z generalom Maistrom, vendar je to danes bolj malo znano.

Po vrnitvi v Ljubljano je Rudolf začel veliko hoditi v gore. Njegov najboljši prijatelj je bil Bogumil Brinšek, doma iz Ilirske Bistrice, izredno dober fotograf, pravi mojster za planinske fotografije. Skupaj sta delala prve zimske ture in ob njiju se je zbrala družba mladih hribolazcev, med njimi Joža in Pavel Kunaver, ki so si nadeli ime drenovci. Posebno radi so pozimi s smučmi hodili na Krvavec in po okoliških vrhovih. Z Brinškom in drugimi drenovci je bil pozimi pogosto na Kamniškem sedlu, oziroma Jermanovih vratih, kot ga je raje imenoval Badjura, ki ni prenašal iz nemščine izvirajočega »sedla«.

 
  Rudolf Badjura na smučeh
   
Precej moči je usmeril v smučanje – napisal je knjige Smuška terminologija (1921), Smučar (1924), Bloško starosvetno smučanje in besedje (1956). Bil je začetnik organiziranega smučarstva pri nas in naš prvi smučarski učitelj.

Po koncu 2. svet. vojne se je posvetil pisanju drugih dveh, do sedaj neobjavljenih delov svojega velikega dela Ljudska geografija, in prav tako neobjavljenemu topografskemu opisu več kot 400 gorskih prehodov pri nas.

Umrl je v Ljubljani 19.09.1963.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.