Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Zgodilo se je ... Natisni stran
 

05.01.2002
Poslovil se je Jaka čop

 
  Jaka čop
   
V jeseniški bolnišnici je 5. januarja 2002 umrl nestor slovenske planinske fotografije Jakob čop – Jaka.

Jaka čop je bil rojen 26. oktobra 1911. Izhaja iz znane alpinistične družine. Že od mladih let ga je na gorskih sprehodih spremljal fotografski aparat. Slovenski gorski in visokogorski svet je v njem našel svojega najboljšega, najbolj. zvestega upodobljevalca, ki ga je več desetletij trajajočem intenzivnem fotografskem ustvarjanju uspel posneti iz vseh zornih kotov. Pri fotografskem beleženju gora in sveta pod njimi se je oprl na dosežke predvojne slovenske planinske fotografije ter jih uspel tudi poglobiti. Nikoli ni skrival očaranosti nad mogočnostjo domačega gorskega sveta. "Prepotoval sem mnogo tujih dežel in obiskal njihova gorstva. V daljavah in višavah tujine sem še globlje občutil ljubezen do svoje zemlje in lepoto našega gorskega sveta, v katerem sem preživel mladosti in najlepše ure svojega življenja," je Jaka čop zapisal v knjigi Raj pod Triglavom. "Res so tuje gore mogočne, velike in lepe, toda kje je še na tako majhnem delu sveta združeno toliko raznolikosti, tihe domačnosti in vznemirljive lepote, kje je še toliko divjih in nedostopnih sten, z bohotnim gorskim cvetjem posutih livad in grozljivega vzdušja neviht in megla? Kje naj bi še našel tako dobre ljudi, kot so Ljudje pod našimi gorami, ki sem jim dolžan za gostoljubje na samotnih gorskih popotovanjih?"

 
  Del starega Breginja pred usodnim potresom leta 1976 (foto Jaka čop)
   
Za popularizacijo planinske fotografije je skrbel tudi s številnimi predavanji. Njegovi pravljici o Zlatorogu je prisluhnilo več kot 70.000 slovenskih otrok.

Njegove fotograjtje so bile na ogled na več kot 60 samostojnih razstavah in na številnih skupinskih predstavitvah. Bil je med rednimi obiskovalci vseh fotografskih prireditev in je vselej s spodbudnimi besedami bodril mlajše fotografe. Zadnjo samostojno razstavo mu je ob njegovi 90-letnici pripravil Fotoklub Triglavski narodni park na Bledu.

Njegova bibliografija zajema šest knjig, ki so poseben dokument časa:

  • Svet med vrhovi (1962)
  • Raj pod Triglavom (1969)
  • Viharniki (1970)
  • Kraljestvo Zlatoroga (1989)
  • Slovenski kozolec (1993)
  • Trenta in Soča (1996)

čopove fotografije so.bile objavljene v vrsti revij in časopisov (Planinski vestnik idr.) ter v mnogih knjigah s planinsko tematiko.

vir: Gorenjski glas

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.