Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  Članarina 2020
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Zgodilo se je ... Natisni stran
 

20.10.1954
Umrl Arnošt Brilej

 
  Dr. Arnošt Brilej
   
V Ljubljani je 20.10.1954 umrl dr. Arnošt Brilej, pomembna, a žal kar malo prezrta osebnost v slovenski gorniški zgodovini.

Rodil se je 15.2.1891 v Ljubljani. Po končani klasični gimnaziji je končal pravne študije v Pragi. V gore je začel zahajati kmalu po 1. svetovni vojni in si je vestno zapisoval vsak izlet posebej. V gore je hodil po načrtu, ki si ga je prej izdelal, sam ali v družbi. Tako si je ustvaril velik krog prijateljev in znancev, s katerimi je pozneje sodeloval kot tajnik SPD in urednik Planinskega vestnika. Odločilno za njegovo poznejše gorniško življenje pa je bila stalna družba, imenovana Gojzerica. Takšnih je bilo v slovenski gorniški zgodovini še nekaj (npr. profesorski krožek Frana Orožna, Piparji, Drenovci) in so slovenskemu gorništvu, predvsem pa planinski organizaciji iz družbe, dale nekaj znanih imen. Tudi Arnošt Brilej je imel širok in svetovljanski odnos do gorništva in umetnosti na splošno. Po smrti dr. Tume je bil pobudnik vsega kulturnega delovanja v SPD. Žal je njegov pisateljski opus z naslovom Sreča v višavah najbrž za vedno izgubljen.

Koliko hvaležnega, pa tudi nehvaležnega dela je opravil kot tajnik SPD v treh obdobjih, ki so se med seboj znatno razlikovala – od pretrganja s staro gardo SPD prek predvojnega obdobja v tihi konkurenci s TK Skala, med vojno vihro in po njej do ustanovitve takratnega Planinskega društva Slovenije (PDS).

Planinski vestnik je urejal v, za PV, zelo težkem obdobju (med leti 1941 in 1949). Z njegovim uredništvom se je končalo obdobje meščanskega gorništva in uveljavljanja številnih področij v gorništvu, na primer kulturnega alpinizma.

Po drugi svetovni vojni, ko je Planinska zveza Slovenije nadaljevala z enotnim označevanjem poti, je dr.Arnošt Brilej pripravil »Pravila in navodila za markiranje« sprejeta na redni letni skupščini 15.1.1948 v Ljubljani. Tekom desetletij je Knafelčeva markacija postal nekak simbol slovenskega alpskega prostora.

Znani so njegovi »Priročniki za planince«.

(vir: PV 2005, 2 in osebni vir)

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.