Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Zgodilo se je ... Natisni stran
 

19.10.1954
Prvi vzpon na čo Oju

 
  čo Oju (8201 m)
   
čo Oju (8201 m) je šesta najvišja gora na svetu. Leži v Himalaji, 20 km zahodno od Mount Everesta. Ime gore v tibetanščini pomeni 'turkizna boginja'.

Na goro so se prvič poskusili povzpeti leta 1952. Takrat je odpravo pod vodstvom Erica Shiptona (član odprave je bil tudi Edmund Hillary) zavrnila ledena stopnja na višini 6650 m. Uspeh je sledil čez dve leti. Takrat je majhna avstrijska odprava, ki jo je vodil Herbert Tichy postavila nov mejnik v osvajanju himalajskih vrhov. Tričlanska odprava je vrh dosegla brez uporabe dodatnega kisika. Cena, ki so jo plačali je bila tipična za Himalajo: par prstov na rokah in nogah. Vrh so dosegli 19.10.1954 Avstrijca Sepp Jöchler in Herbert Tichy ter Nepalec Pasang Dawa Lama.

Leta 1958 je drugi vzpon uspel Indijski odpravi. Šerpa Pasang Dawa Lama je dosegel vrh že drugič. Žal pa je gora zahtevala prvo smrtno žrtev. V naslednjih desetletjih so se vrstili novi vzponi, nove smeri … Gora je žal zahtevala nove smrtne žrtve … Znani Reinhold Messner je bil uspešen npr. šele v svojem četrtem poizkusu leta 1983. Omeniti je potrebno prvi zimski vzpon na vrh, ki sta ga 12.2.1985 opravila Maciej Baebeka in Maciei Pawlikowski.

 
  Prvenstvena Slovenska smer v JV steni
   
Slovenci na gori

Ker je to osemtisočak z največ slovenskimi pristopi (28?), tule sledi kratek pregled:

  • 1984: Leta 1984 so bili na gori prvič tudi naši alpinisti. Odprava pod vodstvom Matjaža Pečovnika (člani Franček Knez, Milan Romih, Dani Tič in Marjan Frešer) poskusi prvenstven vzpon preko težavne južne stene. Dosežejo višino 7.700 metrov (28.10.1984).
  • 1988: Slovenci so uspeh dosegli leta 1988, ko je odprava pod vodstvom Romana Robasa opravila prvi vzpon preko severne stene, Iztok Tomazin pa je opravil prvo prečenje gore. (7 članov je doseglo vrh: 2.11.: Iztok Tomazin; 5.11.: Viki Grošelj, Jože Rozman; 8.11.: Rado Nadvešnik, Marko Prezelj; 9.11.: Blaž Jereb, Roman Robas).
  • 1992: Leta 1992 je odprava PD SCT pod vodstvom Franca Urha bila uspešna. Na vrh se je povzpelo pet članov po normalnem pristopu iz Tibeta (21.9.: Aleš Cvahte, Marjan Gregorčič, Štefan Lagoja ter oče in sin Marjan Urh in Matija Urh).
  • 1995: Leta 1995 je bilo za Slovence na gori kar uspešno. Spomladi je bil v okviru odprave AO Impol Slovenska Bistrica po normalni smeri uspešen Franc Pepevnik - Aco (18.4.), Po normalnem pristopu so na vrh pristopili tudi člani odprave, ki jo je organizirala Planinska zveza Hrvaške – takrat so na vrh pristopili naslednji Slovenci: Stojan Burnik (27.9.) ter zakonski par Andrej Štremfelj in Marija Štremfelj (28.9.).
  • 1999: Tega leta so odpravo organizirali v Posavskem AO. Po normalnem pristopu sta se na vrh povzpela Franc Oderlap in Primož Štular (30.9.).
  • 2001: Leta 2001 sta bili na gori dve naši odpravi. Najprej majhna odprava AO Slovenska Bistrica. Na vrh se je po normalni smeri povzpel Primož Pišek (25.09.). Nato je sledila odprava PZS in Slovenske policije. 10.10. se je na vrh že drugič povzpel Viki Grošelj in z njega tudi smučal(!).
  • 2003: Tega leta sta se dva Slovenca udeležila hrvaške komercialne odprave. Po normalni smeri je bil uspešen Roman Dobrajc (27.09.).
  • 2006: Leta 2006 sta bili uspešni kar dve naši odpravi: 2.10. se je na vrh preko prvenstvene Slovenske smeri v JV steni povzpel Pavle Kozjek, naslednji dan pa še navezi Uroš Samec - Aljaž Tratnik in Emil Tratnik - Marjan Kovač. Naj opozorimo, da sta Emil in Aljaž Tratnik oče in sin – ta kombinacija že drugič (glej leto 1992). Že čez nekaj dni so bili na vrhu spet Slovenci. 6.10. je bil na vrhu Aleš Koželj - Ali, dva dni za njim, 8.10. pa še Damjan Karničnik - Pohorc in Dušan Rauter - Olson.

(vir: http://shisha06.odprava.net/ in osebni vir)

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.