Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  Članarina 2020
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Zgodilo se je ... Natisni stran
 

26.05.1891
Rojen utemeljitelj planinske povesti Janez Jalen

 
  Janez Jalen
   
Na Rodinah se je rodil slovenski pisatelj in duhovnik Janez Jalen, ki je germanskemu knjižnemu žanru alpske povesti vdahnil slovensko čustvovanje.

Rodil se je v kmečki družini. Oče je bil razgledan mož in je na mladega Janeza precej vplival s pripovedovanjem zgodb o življenju ljudi pod Stolom. Skupaj sta hodila po planinah. Oče mu je prebudil zanimanje za divjad, sledi, cvetje in deček se je tako že v mladih letih naučil opazovati lepoto narave.

Šolal se je na Breznici, v Ljubljani, maturiral v Kranju, bogoslovje pa dokončal v Ljubljani. Prvo službeno mesto je nastopil v Srednji vasi v Bohinju, kjer je lepote bohinjskega sveta vzljubil prav tako, kot je ljubil Stol in njegove planine. Tudi potem, ko ga je življenjska pot zanesla drugam, je v Bohinj še vedno rad zahajal. Iz te navezanosti na bohinjsko zemljo in njene ljudi je nastalo več Jalnovih povesti (Cvetkova Cilka, 1939; Trop brez zvoncev, 1941).

Znana je tudi Jalnova povest Ovčar Marko, ki je sprva izhajala v listu Mladika, sama knjiga, ki velja za našo najlepšo pastirsko idilo, pa je izšla leto kasneje (1929). V njej je zaživela njegova Gorenjska, gore in gozdovi z rastlinami in živalmi. V to okolje je postavil preprostega pastirja, ki je sam del narave.

Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko. Kot vojaški kurat je služboval v Gradcu oz. bližnjem vojaškem taborišču Lebring. Po vojni je kot duhovnik služboval v več krajih po Sloveniji. Službovanje v Notranjih Goricah na Barju je odprlo Jalnu nov svet. Zamikalo ga je davno življenje ljudi in živali na Barju. Iz zagledanosti v preteklost in ob skrbnem pregledu zgodovinskega gradiva je napisal povest Bobri, ki obsega tri dele: Sam, Rod, Vrh. Vsa zgodba, pisatelj jo je spletel ob rodu Brkatega Soma, je prepletena z lepimi opisi narave, rastlinstva in živalstva, ki ga je izredno dobro poznal.

Planincem in alpinistom bo verjetno ostal najbolj v spominu kot scenarist našega prvega igranega slovenskega celovečernega filma Triglavske strmine (sicer je bil to drugi film z gorsko tematiko, leto za prvim, V kraljestvu Zlatoroga).

Za tiste, ki filma še niste videli, pa tu navajamo kratko vsebino: Kmečki fant Miha povabi svojo zaročenko na ples, toda njegova prijatelja ga zvabita plezat v gore. Na vaški veselici poskuša razočarano in osamljeno dekle razvedriti ostareli zapeljivec in izletnik. Tudi onadva se skupaj z Mihovo sestro in njenim prijateljem odpravita v gore, toda ostareli zapeljivec kmalu obnemore. Na Triglavu se srečajo in Miha in Minka podpišeta poročno pogodbo, v kateri piše, da žena svojemu možu nikoli ne bo branila hoditi v gore.

Leta 1933 se je v Ljubljani predčasno upokojil, kjer je tudi preživel drugo svetovno vojno. Po njej se je ponovno aktiviral, svojo zadnjo službo je opravljal v Ljubnem na Gorenjskem, kjer je 12. april 1966 umrl. Pokopan je na rodinskem pokopališču.

Jalen svojih pisateljskih načrtov ni izpolnil. Bolezen is smrt sta ga prehiteli. Razen Vozarjev sta ostali nedokončani še Povest o zajčku Trmcu in Povest o Triglavu. V Jalnovih delih se prepletajo usode junakov z dogajanjem v naravi, narodnimi običaji in z ljudsko modrostjo. Zato je posebno blizu preprostim ljudem.

O njegovem življenju pripoveduje tudi obsežna knjiga Janez Jalen, življenjska in pisateljska pot, ki jo je napisal France Pibernik (Mohorjeva družba, Celje, 2003).

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.